Pac pa bom o knjigah. Plan je (bil?, no je se vedno!) da preko teh pocitnic pripravim vse stvari za izpite - spisem moja raziskovanja, razmisljanja in razlabljanja o razlicnih temah v zvezi z arhitekturo. Pri teoriji bom pisal o sodobnem statusu mesta (in zakaj je do tega prislo), pri zgodovini o ciklicnosti umetniskih stilov, pri interpertacijah pa o tem kako se nisem obiskal parka la vilette v parizu (in kaj ta park pomeni v razvoju druzbe nasploh).
Blazno zanimivo, sej vem. Ampak ne bom utrujal s tem, predvsem zaradi tega ker imam od skupno 12.000 besed spisanih ene 60. Pet tock zame. Ampak pocitnic se ni konec, tako da se ni vse izgubljeno.
Pac pa bom napisal kaj o knjigah. Zaradi prej omenjenih esejev imam doma knjig tocno toliko kot se mi jih knjiznica dovoli naenkrat sposoditi. (Rahlo hecna situacija ko ti recejo "Well the reason you can't check the book out, sir, is that you have too many books checked out already".) Ampak brat te knjige je fejst. Ceprav ni sans da bom vse predelal pravocasno, bom pa verjetno uspel vse kljucne stvari
Pravzaprav je tale nasa knjiznica fejst. Ali so mi pa KOZ, CTK, FA ipd. bedne, kaj pa vem. V nasi mrezi je 5 knjiznic. Ena mi je cez cesto, ostale so raztresene naokoli po Londonu. Ta cez cesto mislim da je najvecja (in, roko na srce, dalec najgrsa), ampak nima pa vsega (ceprav ima dve knjigi o Plecniku, opala! ... Ravnikarja zaenkrat se ne ;) ). Ampak sistem izposoje, rezervacij in vsega drugega mi je vsec. Razen tega, da dobim 2 dni pred iztekom knjig opozorilo po mailu in da sem takisto po mailu obvescen o prispelih rezerviranih knjigah, mi je predvsem fajn da menknjiznicna izposoja ni bavbav ampak je osnova.
Kot prvo niti ne vem kje so vse knjiznice v mrezi. Kot drugo se mi ne da iti za eno posamezno knjigo na drug konec mesta. Ampak to ni problem, ker lahko na netu preko kataloga (poleg podaljsanja in !pogledanja! v knjigo preko linka na amazon/gbooks) narocim katerokoli knjigo iz mreze in jo avtomaticno dostavijo v recepcijo meni najblizje knjiznice kjer me caka 1 teden. In ko knjige vracam (preko avtomatiziranega sistema ali vrzene v skatlo ob vhodu) se potem carobno vrnejo v svojo maticno knjiznico. Se clovek kar razvadi.
Aja pa sistem oznacevanja knjig. Ne vem zakaj, ampak omenjeni Plecnik nosi na UL FA oznako 72(497.12), kar ti verjetno pove ful ce si nasa plavolasa knjiznicarka ki v knjiznici dela in bolj ali manj na pamet pozna vsako knjigo. Ostali smo se pa morali prebijati mimo oddelka 72 in potem iskati po naslovih in platnicah - kjer je bila vsaka druga obratno orientirana. Superca! (Zakaj ni napisanega pravila da morajo biti na hrbtenici knjige vsi napisi orientirani v isto smer?)
No, kakorkoli ze, isti Plecnik ima tukaj osebno stevilko 720.92 PRE PLE. Razlika med oznako in osebno stevilko je to, da je v knjiznici samo ena knjiga, na kateri pise 720.92 PRE PLE in ima to z vidno oznako oznacno na hrbtenici. Pravzaprav ni velika razlika med klasifikacijami, razen tega da lahko slednjo knjigo vsak dokaj hitro najde brez pomoci profesionalnega osebja. Ce bi bila facebook grupa za fane uporabnega oznacevanja knjig v knjiznici bi zdejle postal fan.
Ko sem ze ravno pri knjiznicah in knjigah - ubistvu se mi zdi kupovanje knjig ful arhaicna poteza. Knjige, ki bi jih dejansko imel lahko prestejem na obe roki storastega mizarskega vajenca. Prakticno vse ostale so mi pa cisto prevec utilitarne, tranzitorne, nerelevantne, zastarele ali pac nezanimive. Nevidna mesta od Calvina se mi zdijo ena od prvih na spisku nepogresljivih (ampak jih se nimam, hint, hint). Pa se par drugih.
No, kakorkoli ze, razlog da sem se spravil tole pisati so pa oznake v knjigah, ki jih berem. Poleg tega da precej neizbrisljivo(?) belezijo razvoj identitete sole, imajo super odtise prejsnjih uporabnikov, sledi branja in koscke informacij o prejsnjih znanja zeljnih bralcev. Verjetno se skozi osmozo pocasi navajam na lokalne navade in internaliziram zelje in obcutja, ali sem se pa pac navadil neke naivne nostalgije na stvari v zvezi z zgodovino.
No, kakorkoli ze, kot se iz slikic vidi se je svojega casa dni sola (ne univerza, to pride kasneje) imenovala Polytechnic of North London. Kasneje se je spremenila v University of North London. Danes pa s svojimi partnerji skupaj predstavlja London Metropolitan University.
Za platnico je vedno nalepljen listek prejsnjih izposoj. In pri vsaki izposoji (preden so iznasli racunalnike ;) ) si dobil notri stampiljko do kdaj se mora knjiga vrniti v knjiznico. Tukaj se da opazovati trende kdaj je bila knjiga bolj ali manj zazeljenja, kdaj so menjavali stampiljke v knjiznici, kdaj so z roko pisali ker se je stampiljka pokvarila ali zgubila, itd. Vedno ko gledam tele datume se mi zdi malo perverzno, ker si knjige sposojam praviloma preko avtomata, ki pa samo prebere spodnjo crtno kodo in ne pusti datuma. Ampak to je ze druga storija.
Super so mi pa te oznake, ki jih folk rise pa pise po knjigah. Podcrtavanja, zvezdice, opombe, itd. Skoda da v temle setu ni nobenih tako ekstremnih, ampak sem tudi ze vec razlicnih barv markerjev videl, pa manjkajoce strani, itd.
Vse to nekako poveze vse storije, ki so jih dozivele knjige, roke ki so jih listale, sobe v katerih so lezale, nahrbtnike, kjer so se stiskale, itd... Nostalgicno..
Sedaj je pa ze cas za bozicno vecerjo pri sosolki...
