22 February 2010

dež

torej, dežuje. pa še bo. pa še mraz je. ceu žur.


ampak to ni kr tko, ta dez.. pa tudi odpreti marelo in iti naprej je cisto prevec enostavna resitev.. geografija, politika, klima in nenazadnje tudi vreme soustvarjajo tako sestavljanko ki je nacionalna identiteta. in ker gre pac za london (ki je, paradoksalno, po wikipedii definiran kot "relatively dry city with regular but generally light precipitation throughout the year") gre za zelo mokro identiteto. pa tudi cisto, sprano, itd. pac vse, kar pride z dezjem.
ampak ce pustimo kontempliranje o metafizicnih implikacijah meteoroloskih fenomenov na sestavo individuumov (5 tock zame z velike besede), je navigiranje preko vseh luz, otokov, jezer, tokov in rek preko plocnikov, prehodov in ograj cel adrenalinski sport. vkljucuje namrec skok v daljino, troskok, stratesko izogibanje avtomobilskim naplavninam katerega se ne bi branil šah, plavalni sprint (ko ze zahodis v vodo) in pa seveda trosmerna rokoborba z marelo in vetrom.


no seveda bi se dalo recti da so za vse te zlodeje krivi arhitekti (ali pa vsaj gradbeniki (ce ne drugega pa vsaj vzdrzevalci kanalizacij)). ampak zanimivo je opazovati kako se pod vplivom taksnih dejavnikov spremeni uporaba skupnih javnih prostorov - predvsem (izpostavljenih) plocnikov in (zascitenih) nadstreskov. jasno se vsi zacnejo izogibati luzam, kar pogosto cisto spremeni tokove uporabnikov in ustvari nove zgostitve. hkrati vsi nadstreski (avtobusi, tende, izveski, vhodi...) pridobijo na vrednosti. kot so v MASHu rekli da 'as in a new york storm, people get all chummy in entrances and overhangs' - s tem da se je tam nadaljevalo 'well, here they then start to shoot at each other' (precej sproscen citat, no..)

 
poleg vseh ocitnih jezerckov je pa se ena kategorija v katero moras vsaj 5x stopiti preden sploh pogruntas iz kje se je vzela. vecina plocnikov (vsaj tukaj naokoli) je tlakovana z taksnimi ali drugacnimi tlakovci, ki so super za zamenjevanje odsluzenih cevi, postavljanje novih in vsesplosno kopanje (primer kako lahko se lahko drazji tlak izkaze za cenejsega v dolgem roku). no, nekateri izmed teh tlakovcev se jasno ne prilegajo tocno mestu kjer so bili preden ga je kaksen nadobuden delavec pretavil. voda si najde pot v te odprtinice in precej hitro nastane podtlacna (?) luza. ki naceloma ne obstaja in je ne vidis. razen, seveda, ce na tocno dolocen nacin ne stopis na tlakovec, ko pa skoci ven iz stranskih rez okoli tlakovca. kar tudi samo po sebi ni prevelik problem, ker noga s katero stopis naceloma ostane suha. problem se pa zacne, ko z drugo nadaljujes korak (aka gait) in presekas ta obrnjeni vodomet. praviloma z zgornjim delom cevlja, kar po defaultu pomeni da je vsa vodoodpornost v trenutku iznicena.
skratka zur.


no, kakorkoli ze. vremenski, politicni in geografski vplivi in pa arhitektura - tele mini poplavice na zelo majhen nacin ustvarijo distanco do ustaljenih uporab grajenega prostora in arhitekture. kaksen potres in spektakularno odprtje prelomnice bi bil naslednji korak. nuklearna katastrofa je pa seved resetira vse skupaj.

a o tem kdaj drugic.