13 January 2010

najboljsa karta na svetu



He had bought a large map representing the sea,
Without the least vestige of land:
And the crew were much pleased when they found it to be
A map they could all understand.


“What’s the good of Mercator’s North Poles and Equators,
Tropics, Zones, and Meridian Lines?”
So the Bellman would cry: and the crew would reply
“They are merely conventional signs!


“Other maps are such shapes, with their islands and capes!
But we’ve got our brave Captain to thank:
(So the crew would protest) “that he’s bought us the best—
A perfect and absolute blank!”

(from Lewis Carroll: The Hunting of the Snark)
(most interesting useless fact: SM-62 Snark pre-ICBM nuclear missiles were named after the non-existant creature the poem is about)

12 January 2010

povezave

Očarljiv občutek je spoznavati posamezne koščke neznanega mesta. Za razliko od prostranih naravnih polj, gozdickov in nasadov je vse dogajanje izjemno zgosceno. To se verjetno najbolj obcuti v vojnih filmih (no, verjetno se bolj v vojnim, ali pa vsaj urbanih scenarijih airsofta). Za vsakim vogalom je nekaj novega, cisto banalne stene locujejo popolnoma nasprotujoce realnosti, ograje in reke povzrocajo "heterotropias of crisis" (moj novi najljubsi koncept). In vse skupaj bolj ali manj rigidno diktirajo in povezujejo razlicni layerji (oz. ne, layerji kot koncept so precej outdated, bolj primerna bi bila polja).




But that's old news. Ocarljiv del je, ko raziskujes en del, in se spotaknes ob drugi predel, ki ga ze bolj ali manj poznas. Tak super Eureka moment, kot ko pogruntas da sta dva dela napol sestavljene setavljanke ubistvu soseda in ju povezes v en mega velik del. In v svoji mentalni mapi zdruzis dva bolj ali manj obsirna predela in ju povezes z nevidnimi sivi (no, ulicami).



Although slightly less old news, still not ringing the bell of innovation just yet. Ampak, zadnje case (z poglobljenim raziskovanjem fjordov kot je npr. Chronologie des styles architecturaux je se vecji bliss ko naenkrat pogruntas kako si razlicni layerji podajajo roke. Naj se popravim: ko začutiš to prepletenost..

Aahhhhh...

8 January 2010

sneg.


v angliji je konec sveta. sneg, mraz, ledene svece, karamboli, zlomljeni kolki in prehladi mehurjev.


(dost bedno ce se zaletis v luc in potem se vate zaleti se resilc ;) )


(zimska sluzba. plug/sol tovornjak v ozadju je postrani zato ker se je prekucnil in ga poskusajo dvigniti)


(globalno segrevanje, globalno ohlajanje, konec sveta tako ali drugace)

v nekaterih krajih (bogu za hrbtom v hribih ob morju par sto km bolj severno) do -20'C, do pol metra snega, ljudje se prestraseni zbirajo v pubih in ob hladnih pintih govorijo horror storyje.

pa tudi bolj lokalno (beri: pod blokom) je zares padal sneg.


(it rains snows on the just and the unjust alike, except in california)


(deset točk za flurescentno ninđo!)


(ajde, res je snezilo)

or is it. a je res taksen konec sveta? ... catch je v tem da tukej pac nimajo zimske sluzbe v taksnem obsegu kot kaksne alpske drzave... in je tole kr ornk problem.. ker ko ne morejo zagotovit vseh uciteljev v osnovnih solah ali gretja ali malice ali dostopa do sole zaprejo sole. posledicno ostanejo starsi doma. posledicno so zaprte trgovine, prevozniki in knjiznice (!), obcasno celo banke. busi in vlaki so ze tkoaltko do roba polni, v tem casu jih je manj in se pocasneje vozijo in so tudi absolutno bolj obremenjeni.
ergo - drzava se ustavi in so na porocilih storije kako 'this day of snow has cost this country 60 badzillion pounds'



resitev? ... ravnam po priporocilih - do not travel unless neccessary, etc. zunaj zmrzuje in piha, jaz sem pa v svoji topli sobici na soncku, pridno prebiram knjigurine in zivim odtujen od realne okolice :)  ... mislim da je pocasi na vrsti caj.

24 December 2009

knjige

No, miklavzevo-bozicno-novoletni prazniki so. In o tem ne bom napisal skoraj besede vec.



Pac pa bom o knjigah. Plan je (bil?, no je se vedno!) da preko teh pocitnic pripravim vse stvari za izpite - spisem moja raziskovanja, razmisljanja in razlabljanja o razlicnih temah v zvezi z arhitekturo. Pri teoriji bom pisal o sodobnem statusu mesta (in zakaj je do tega prislo), pri zgodovini o ciklicnosti umetniskih stilov, pri interpertacijah pa o tem kako se nisem obiskal parka la vilette v parizu (in kaj ta park pomeni v razvoju druzbe nasploh).

Blazno zanimivo, sej vem. Ampak ne bom utrujal s tem, predvsem zaradi tega ker imam od skupno 12.000 besed spisanih ene 60. Pet tock zame. Ampak pocitnic se ni konec, tako da se ni vse izgubljeno.

Pac pa bom napisal kaj o knjigah. Zaradi prej omenjenih esejev imam doma knjig tocno toliko kot se mi jih knjiznica dovoli naenkrat sposoditi. (Rahlo hecna situacija ko ti recejo "Well the reason you can't check the book out, sir, is that you have too many books checked out already".) Ampak brat te knjige je fejst. Ceprav ni sans da bom vse predelal pravocasno, bom pa verjetno uspel vse kljucne stvari prepisat citirat.



Pravzaprav je tale nasa knjiznica fejst. Ali so mi pa KOZ, CTK, FA ipd. bedne, kaj pa vem. V nasi mrezi je 5 knjiznic. Ena mi je cez cesto, ostale so raztresene naokoli po Londonu. Ta cez cesto mislim da je najvecja (in, roko na srce, dalec najgrsa), ampak nima pa vsega (ceprav ima dve knjigi o Plecniku, opala! ... Ravnikarja zaenkrat se ne ;) ). Ampak sistem izposoje, rezervacij in vsega drugega mi je vsec. Razen tega, da dobim 2 dni pred iztekom knjig opozorilo po mailu in da sem takisto po mailu obvescen o prispelih rezerviranih knjigah, mi je predvsem fajn da menknjiznicna izposoja ni bavbav ampak je osnova.



Kot prvo niti ne vem kje so vse knjiznice v mrezi. Kot drugo se mi ne da iti za eno posamezno knjigo na drug konec mesta. Ampak to ni problem, ker lahko na netu preko kataloga (poleg podaljsanja in !pogledanja! v knjigo preko linka na amazon/gbooks) narocim katerokoli knjigo iz mreze in jo avtomaticno dostavijo v recepcijo meni najblizje knjiznice kjer me caka 1 teden. In ko knjige vracam (preko avtomatiziranega sistema ali vrzene v skatlo ob vhodu) se potem carobno vrnejo v svojo maticno knjiznico. Se clovek kar razvadi.



Aja pa sistem oznacevanja knjig. Ne vem zakaj, ampak omenjeni Plecnik nosi na UL FA oznako 72(497.12), kar ti verjetno pove ful ce si nasa plavolasa knjiznicarka ki v knjiznici dela in bolj ali manj na pamet pozna vsako knjigo. Ostali smo se pa morali prebijati mimo oddelka 72 in potem iskati po naslovih in platnicah - kjer je bila vsaka druga obratno orientirana. Superca! (Zakaj ni napisanega pravila da morajo biti na hrbtenici knjige vsi napisi orientirani v isto smer?)



No, kakorkoli ze, isti Plecnik ima tukaj osebno stevilko 720.92 PRE PLE. Razlika med oznako in osebno stevilko je to, da je v knjiznici samo ena knjiga, na kateri pise 720.92 PRE PLE in ima to z vidno oznako oznacno na hrbtenici. Pravzaprav ni velika razlika med klasifikacijami, razen tega da lahko slednjo knjigo vsak dokaj hitro najde brez pomoci profesionalnega osebja. Ce bi bila facebook grupa za fane uporabnega oznacevanja knjig v knjiznici bi zdejle postal fan.

Ko sem ze ravno pri knjiznicah in knjigah - ubistvu se mi zdi kupovanje knjig ful arhaicna poteza. Knjige, ki bi jih dejansko imel lahko prestejem na obe roki storastega mizarskega vajenca. Prakticno vse ostale so mi pa cisto prevec utilitarne, tranzitorne, nerelevantne, zastarele ali pac nezanimive. Nevidna mesta od Calvina se mi zdijo ena od prvih na spisku nepogresljivih (ampak jih se nimam, hint, hint). Pa se par drugih.



No, kakorkoli ze, razlog da sem se spravil tole pisati so pa oznake v knjigah, ki jih berem. Poleg tega da precej neizbrisljivo(?) belezijo razvoj identitete sole, imajo super odtise prejsnjih uporabnikov, sledi branja in koscke informacij o prejsnjih znanja zeljnih bralcev. Verjetno se skozi osmozo pocasi navajam na lokalne navade in internaliziram zelje in obcutja, ali sem se pa pac navadil neke naivne nostalgije na stvari v zvezi z zgodovino.



No, kakorkoli ze, kot se iz slikic vidi se je svojega casa dni sola (ne univerza, to pride kasneje) imenovala Polytechnic of North London. Kasneje se je spremenila v University of North London. Danes pa s svojimi partnerji skupaj predstavlja London Metropolitan University.



Za platnico je vedno nalepljen listek prejsnjih izposoj. In pri vsaki izposoji (preden so iznasli racunalnike ;) ) si dobil notri stampiljko do kdaj se mora knjiga vrniti v knjiznico. Tukaj se da opazovati trende kdaj je bila knjiga bolj ali manj zazeljenja, kdaj so menjavali stampiljke v knjiznici, kdaj so z roko pisali ker se je stampiljka pokvarila ali zgubila, itd. Vedno ko gledam tele datume se mi zdi malo perverzno, ker si knjige sposojam praviloma preko avtomata, ki pa samo prebere spodnjo crtno kodo in ne pusti datuma. Ampak to je ze druga storija.



Super so mi pa te oznake, ki jih folk rise pa pise po knjigah. Podcrtavanja, zvezdice, opombe, itd. Skoda da v temle setu ni nobenih tako ekstremnih, ampak sem tudi ze vec razlicnih barv markerjev videl, pa manjkajoce strani, itd.



Vse to nekako poveze vse storije, ki so jih dozivele knjige, roke ki so jih listale, sobe v katerih so lezale, nahrbtnike, kjer so se stiskale, itd... Nostalgicno..



Sedaj je pa ze cas za bozicno vecerjo pri sosolki...

22 December 2009

smrekice

No, malo sem si nalozil dela in se spravil ustvarit novoletne kartice. Pogruntal sem tudi da imamo v soli na uporabo tudi laserski rezalnik sem se spravil to dvoje skombinirat skupaj. Ta pridni so te dni dobili rezultate po posti.
Ampak meni je bil glavni motiv (poleg seveda prinasanja veselja in topline v razlicne domove :) ) raziskovanje tega laseriranja. Ker je to pac prevec trekijevska zadeva da bi pustil pri miru.

No, pa si poglejmo celoten proces. (Slikice se ob kliku seveda voljno povecajo, tako da nic bat da so premajhne)

1: ideja!

No, ta del z idejo je bil ze opisan. Ampak ilustracija se mi je zdela na mestu :) ... Je bila pa v osnovi ukradena sposojena, nic skrbeti, kot pac danes svet deluje.

2: skice

Variant je bilo precej. Sicer je bila prva ideja vec ali manj celotna 3D smrekica, ki bi se z vec prepogibi odprla do svoje celotne telesnosti. Ampak sem kmalu pogruntal da morajo biti pri pop-up in prepogibih stiki najrajsi ravni, sicer se svet zakomplicira samo se bolj. Tako da bi bila celotna poanta v delikatnem prepogibanju in ne rezljanju. Tako da je prva druzina idej odpadla. Druga druzina idej je bila pa osnovana na razlicnih rezljanjih.

3: prepogibi

No, ze omenjeno, najrajsi se prepogibi delajo ko so sticne tocke linearne in pravokotne z prepogibno crto. (beri: takole, in nic drugace).
Potem pa se dilema kateri papir izbrati? In a sploh izbrati papir? In ali bo kuverta iz istega papirja? Ce bo, bo tudi kuverta izrezljana? Kaj tam izrezati?

4: v0.1

No, prvi prototip, ki je suvereno osvojil srca mnozic poskusnih zajckov (obeh). Zgoraj se skica zvezdice na vrhu, ki bi razdvojila podporo in se preko prepogiba dvignila naprej. Fletno, samo kdaj drugic, se IMO zaradi konveksnosti nekako ni skladala z vsemi ostalimi prijetno-zaobljenimi linijami. Ostali prototipi pa so bili zavrzeni (ceprav mi je bil meni en drug bolj pri srcu. Ampak je bil zgleda prevec dolgocasen zadrzan za zahteve potencialnih prejemnikov).

5: risanje

Risanje kot proces je seveda opustilo umazani, rocni, svincnikast nacin dela. Laser namrec bolj tezko razume krace grafita na papirju in ima rajsi vertexe, vektorje in bezierjeve krivulje. Informativno, visina podpore (torej podaljska nad smrekicami) mora biti enaka razliki med najnizjo tocko smrekice in linijo prepogiba.

6: v0.2

Torej zaresni prototip, z grafiko, dimenzijami, a brez teksta. Seveda karseda natancno izrezan :)

7: Tekst

No, kot prvo kaj sploh napisati na kartico? Kar bo po moznosti cimvec ljudem polepsalo praznike (ali pa vsaj dan), kar bo enostavno, razumljivo, primerno za vse starosti in prijetno pozgeckalo po dusi? Pravzaprav nic. Ampak se mi zdi da je 'fletn pa fajn 2010' zadost simple in prebavljivo in nevtralno. Sicer je tukaj zgubljena super priloznost da bi bila vsaka kartica popolnoma unikatna, posebej in za vsakega spisana, ampak se mi ni dalo sem zoptimiziral proizvodni proces.
With hindsight, making versions in English would have been a great addition :-/

8: Tekst

No, kot ze omenjeno laser ne prebavlja prevec dobro krac, zato je treba vse prekracati v pathe, vertexe in ostalo. Lahko bi sicer vzel kaksen navaden font, ali pa celo handwritten font, ampak ker sem se lih spravil delat, se mi je zdelo fletno (opa, opa! :) ) ce bi pac vektoriziral na roko spisan tekst. (Kar je tudi bonus, ker ima vecina fontov debelino, in bi laser sel po outlineu, kar pomeni da ne bi pisal crk po debelini ampak samo po obrisu - kar bi na koncu pomenilo 2x vec casa za vsako crko)

9: cut datoteke

Jasno se zabava s tem se ne konca, ker je potrebno lepe ilustratorjeve file razstavit in spet sestavit skupaj na tak nacin, da jih bo laser prepoznal kot se spodobi. Ce je kaksen vertex kje prevec ali kaksna crta (sicer nevidna ali konstrukcijska) kjer ne bi smela biti to njega nic kaj prevec ne zanima in bo suvereno razrezal vse kar mu pride pod... no, leco. Na tej tocki je tudi dosti pametno se spomniti da se pop-up mora nekje drzati osnove, sicer bo bolj fall-through. zato so spodnje linije vedno zbrisane.
Ah da, barva tudi doloci rezkanje in rezanje (engrave/cut).

10: Laser!

Jes! Moment resnice! Bo vse delalo? Se bo papir zazgal namesto razpadel? Bodo linije pretanke za brat? Bodo povrsine pretovornjak za sestra? Bo hrabri misek usel pasti na koncu?
Je kr hecno gledat kako laser razstavi vse podatke po svoje in avtomaticno optimizira potek rezanja.

11: MWAhahwhahahaaaha!

It lives! Ideje, skice, prototipi, popravki, risbe, vektorji, ful mocna svetloba in na koncu - produkt! :D Ubistvu brez ene same napake, po domace top šit! Cela šiturina! :D

12: Podpora

No, kot je treba, ko se razstavi in prepogne na pravem mestu, podpora dvigne smrekico in jo drzi na pravem mestu.

13: Darilce

Uf, kaksne so bile dileme kako narisati darila da bodo v istem stilu, da se ne bodo ponavljala (kot smrekice) ampak bodo sorodna. In koliko jih postaviti, in kam? ... Dileme, travme, problemi, težave...


14: C'est finis!

Ampak, na koncu koncev zadeva pride ven cist fletno pa fajn!

15: Gravura

No, konceptualno mi je fino na neenotno 0.2mm debelem papirju izvajat gravuro. Tako da nekje pokuka skozi svetloba, drugje je pa samo napol vzgan. Moram rect da mi je tale papir precej vsec, z teksturo in debelino, prepogljivostjo in drzanjem forme. (Kar je se sreca, ker ta glavne trgovine z papirjem nisem nasel, v drugi pa, roko na srce, izbira ni bila neskoncna.)

16: To bo to

No, in s tem se na koncu ta storija tudi konca. Delno do pretezno uspesno, se mi zdi. :)


Me pa resno zanima koliko prejemnikov bo spregledalo pop-up lastnosti kartice in jo pogledalo in obesilo kam in koliko jo bo prepognilo in postavilo kam. (oz. koliko jih bo pac vrglo stran?)

No, na faxu je to najbolj eksoticno orodje kar ga premoremo. (No vsaj meni, in to ne upostevsi varjenja, za katerega se se vedno nisem prijavil.) V sklopu univerze imam pa na drugi lokaciji dostop tudi do Metropolitan Works, kjer imajo baje se boljse igracke, za katere imam 'reduced cost' delam kaj za fax. Tako da moram sedaj dobiti se kaksen fax-related izgovor da grem probat se kej od nabora 3D printa, 3D scana, se enega laserja, vodnega rezanja (za debelejse in reflektivne materiale, ki jim laser pac ni kos) ter 3 ali 5 osnega CNC rezanja. Ufff, the possibilities are endless :)


Hehe.. in vse to skupaj je cisto legitimno studij. :)


Bom pa se na koncu omenil da so vsi komentarji vec kot dobrodosli. Sem karseda olajsal komentiranje pa ga tukaj direktno reklamiram in indirektno z prikazem najnovejsih na strani. Z veseljem delim tele razne dogodivscine, ampak brez feedbacka se bom tezje osredotocil na stvari ki niso zanimive samo meni, pa tudi rajsi bom pisal in vedel za koga priblizno pisem. (yeah, fishing for compliments) Tako da kar spisat kaj spodaj, bitte.. ("Blogging, like democracy, is not a spectator sport" jst, zdej)

No, razen ce je to simptom tega da je tako dolgocasen blog da ga nihce ne bere, kaj sele nanj reagira... :-/