30 September 2009

gremo naprej

amerika je mrtva.
naj zivi anglija.


Leto in ščepec ni kasneje se štorija nadaljuje, tokrat v Londonu. Amerika zbogom, in hvala za vse ribe. Čauči Anglija, greva ga mal hengat skup!



10 September 2008

temelji amerike

torej.. te dni nekako posvecam osamosvajanju amerike, prvim predsednikom, zgodovini demokracije, samoodlocanja, itd, itd, blah, blah, etc, itd.

prvo je bil greenville - super zadnji pozdrav mestu (beri: zares dobri burgerji v eni od taproomov) in sladoled v spill the beans (DIY sladolednica, kjer ti namesajo kar si zberes), potem pa 12urna avtobusijada do williamsburga (z obveznim prestopanjem ob 2h zjutraj preko obskurnih postaj, ki povsod rolajo CNN in si brez deviskega pasu sam niti ne upam na wc).. in potem sok. (presenecenje, ne jabolka ;p )

williamsburg. kot prvo najbolj ljubka avtobusno/zelezniska postaja do sedaj. ampak to je sekundarnega pomena. celo mesto je pac muzej na prostem... z restavriranim celim distriktom, kup raznih rokodelcev povsod (od pohistva, orozja pa do konjskih sedal), z par stvarmi po mestu, itd... to je bila sicer lokacija prve prave kolonije na ameriskih tleh in je bil prvo glavno mesto (kasneje richmond, in philadelphia, itd..).
skratka lustno.

potem pa washington. O-M-G. prihod fino pa fajn (amtrak je pac kul. pa ceprav moras 3 dni vnaprej vzet karto da se ti steje ISIC popust!). ampak od postaje do hostla pa druga storija. v clemsonu sem si namrec v zadnji minuti rezerviral hostel. od 4ih na voljo so bili trije ze zasedeni, tako da sem se s tezkim srcem odlocil za tistega z najslabsimi ocenami in z opozorili da je res katastrofa. no, najprej mi seveda niso znali na postaji povedati kako sploh priti do avtobusa, ki bi me naj pripeljal v blizino.. in potem namignili da naj si raje taxi vzamem, ker da pac se noces okol sprehajat ob 9ih zvecer tako otovorjen (btw torba ima 30kg+, ta druga malo manj. potem so pa se 2 zgornja dela in jakna v rokah)..
taxi me je pripeljal - mimo treh policijskih patrulj na delu, mimo vseh zaprtih trgovin, mimo vseh temacnih ulic, mimo vseh shady characterjev, mimo dretja na ulici... in se potem sred vsega tega ustavil in mi namignil da naj le pohitim ker je to res dizaster od okolice in pa da ce sem preprican ce je imam ta prav naslov. omg.
no, iz taksija sem se prekotalil preko betonske pregrade na strani ceste, sel do hise z 15x20cm znakom capitol city (ime hostla) in probal priti notri. seveda neuspesno. na sreco je ravno ena decva sla ven, in sem upadel. lastnik me je nazjal ker se hostel itak zapre ob 9pm, da je moja rezervacija brezveze ker naj bi ob 11pm prisel kar je takoalitako prepozno in pa... da ce ne bi neki drugi odpovedal bi verjetno ostal v teh nebesih pred vrati.
no, hostel je verjetno najbolj nabit od vseh, kjer sem bil - cist prevec ljudi za cist premal prsotoroa. plus, eni spijo na kavcih, armafleksih, itd. dizaster, resno. aja pa hostel je razdeljen na dve hisi in itak je treba od ene do drugie po ulici hodit. jupidijajej.

no, danes zjutraj sem se po pocasnem zajtrku (peanut butter + toast + tea) odpravil v center. 20 minut voznje kasneje (ubistvu takoj ko se na ta pravo stran zeleznice prestavis) cist drug svet.. geta so zakon. center pa... kot iz filma. dobesedno. the mall je pac odlagalisce vseh moznih historicnih spomenikov, obelezij, vladnih stavb in vsega drugega.. tako da sem danes predelal vzhodni del, z washington in lincoln memorialom, natural history museom (zanimivo, kako je tukaj vsaka razstava napol disneyland...), national archivesi, par sculpture gardenov, itd. aja pa itak tudi mimo bele hise (in vseh barikad, betonskih blokov, avtomobilov, paznikov in vsega..)

jutri je pa na vrsti air & space museum pa se druge stvari.. kul stvar washingtona (vsaj malla) je to, da je vse zastonj. ni vstopnin, sploh. pac, v cast in slavo narodu.

pojutrisnjem bom pa podaljsal spanje in si (zelo izjemoma) narocil taksi do milimetra pred vhodom in se pol z torbami vrgel v taxi in se odpeljal na postajo in naprej proti philadelphii, kjer naj bi se srecal (in, upajmo da tudi spal pri) with a friend of a friend - chris, prjatu od kelly, k je bla tanova v taboru.. skratka, nimam pojma kdo, kje, ampak popoldne imam vecerno vodstvo philadelphie pod njegovo taktirko.
popojutrisnjem pa verjetno daytrip v atlantic city. bom probal cim manj hazardirat. ;)
popopotem pa new york
popopopol pa dunaj
popopopopocasi pa tudi ljubljana.

takle mamo. ;)

7 September 2008

gori, doli, naokoli

torej. tabora uradno konec. sedaj poteka dejanski potovalni del potovanja. zaenkrat sem se odpravil iz tabora skupaj z mattom in sel z njim v columbio, kjer sem bil dva dni.. na sporedu je bil Risk in margerite. :) columbia, SC je najbolj dolgocasna prestolnica za turista na svetu. res, super prostor za zivet in studirat, samo za par dni obiska je pa groza.
za tem je bila na vrsti savannah - or so i thought. spotoma se nam je pokvaril avtobus in smo dve uri in pol presedeli na otoku avtobusnih postaj in prodajalcev hitre hrane, dokler niso pripeljali novega avtobusa. fascinantno!
no, ko sem koncno prisel v savannah sem se hotel okol sprehodit, dobit s chrisom, itd, itd... ampak se je vse skupaj sesulo zarad zamude in on je nekaj drugega pocel, tako da sem se na koncu odlocil da sem sel samo skozi in direktno naprej na avtobus za atlanto.

atlanta je bila 14x bolj zabavna kot sem pricakoval.. vzel sem si citypass in posledicno sel pogledat vse zabavne zadeve - akvarij, coca cola world, zoo, botanicni vrt, muzej (btw, by maier in dodelan by piano), pa se martin luther king memorial pa se kup drugih stvari. bil sem pa v enem bolj kuljskih hostlov, ever. bivsi bordel, spremenjen v res blazno fajn hostel. en izmed vecerov sem sel tudi z kup anglezi naokoli zvecer, kar je bila smeha polna skleda, ki se je na koncu koncala v mcdonalds driveinu - brez avta. :) . in potem sprehod domov.

potem pa vlak (!) v clemson. amtrak me je totalno fasciniral. kolikor je greyhound katastrofa od varnosti in pocutja in drugih stvari je amtrak totalna zmaga. res, zakon. verjetno najboljsi vlak takoj za virgini v angliji. se kr veselim potovanj po severu, ko naj bi se z njimi okol vozil. (med durgim tudi zato ker imam z ISICom na vlakih popust, ne pa na avtobusih)...

clemson je mesto, ki je zrastlo okoli clemson university, kjer se nas je sedaj dobilo kup bivsih in sedajsnjih vodicev iz tabora pri enem od teh doma (davis). in danes sem bil na svoji prvi tekmi amersikega nogometa. super vzdusje, fajn scena vse skupaj. skupaj v kompletu z tailgatingom (pikniki iz avtov) in celotnim vzdusjem v celem mestu. res zakon!

jutri pa naprej skozi greenville (spet) in potem v williamsburg, eno prvih pravih kolonij v ZDA..

no, takle mamo. :)

23 August 2008

podaljski

torej.. prvi teden podaljsanega tabora je skorajda mimo. kot sem ze rekel se je tale podaljsek zdel boljsa ideja ko sem se prijavil in trenutno malo manj.. se bo pa te dni verjetno spremenilo.

skratka. pocasi se skoraj vsi preostali iz stafa kapljajo iz tabora.. srce-parajoce, zalostno in grozno. tako da tabor pocasi postaja totalno prazen, razen novega jesenskega stafa (ki ima uvajanja 24/7) in par manjsih grup tabornikov..

tako da med tednom tu pa tam mal pomagam pakirat, kej popravljat pa tko.. med drugim sem v nasem malem zooju prestrihal vse fake sledi zivali po tleh pa kup nekih napisov naredil.. ampak vecinoma pac pomagal pakirat. ampak ta vikend se zacne zaresno delo, je skupina 4. letnikov iz neke srednje sole tukaj cez vikend, tako da imam popoldne cez vodenje njih doli do slapov (kaksno uro dolga srednje tezka tura) pa do nase naravne stene, kjer bojo imeli plezanje.. s tem da je ena pot totalno zarascena tko da bom verjetno uporaviceno vzel s seboj maceto. :>

zvecer pa z rachael vodim vecerni program, jutri pa spet podobno.. pohodniske/plezalne ture, vodenje dodatnega programa, itd.. bomo videli.

hkrati pa delam malo plane naslednji teden.. verjetno bom spet imel kaksne 3 dni frej in bom probal pobegniti iz tabora in iti na obisk od prijateljev od prijateljev v charlotte za par dni. mrbit, ce bo slo, pa se spotoma se ustavil v spartanburgu pri ivinih prijateljih.. predej odvisno od tega kako mi bo ratal prevoze zrihtat, ali pa, kdo bi vedel, mrbit celo dobim kaksen avto na uporabo in se grem rusko ruleto z policijskimi avtomobili... ;) (ampak ssssh, ne nobenmu povedat)

potem pa naslednji vikend spet family camp (z kup novimi/starimi stafusi) in na roadtrip proti NYC.. jupidijajej! ... komi cakam, tole brezdelje in poslavljanje na obroke je morece :

aja, pa zgleda sem telefon poslal z enim avtom na roadtrip v texas. upam da se se pravocasno vrne ;) car, kaj naj recem.

no ja, takle mamo.

17 August 2008

in gremo naprej!

takle mamo in tkole stoji:

mimo je teden family campa.. vecina staffa je odsla domov, ostali smo skoraj iz kljucno internationalci in par domorodcev - pac, ker je kul tabor in imamo mi malo bolj komplicirane potovalne nacrte..

family camp je bil zame razdeljen na dva dela - v prvi polovici tedna sem bil dejansko z familijami.. in nonstop se mi kazejo primerjave z 5. skupino v premanturi. ubistvu precej podobno, s to razliko da ni naokoli nobene tasalere, premanture, medulina ali cesarkoli drugega. kar pomeni da mora biti pac v taboru toliko vec za poceti. tako da sem dneve prezivljal kot vodja na streliscu in lokostrelstvu pa par drugih stvari zraven.. dosti kul, starejse mularije ni treba toliko cuvati ker so itak na family campu, mlajsi pa itak pridejo v paketu s starsi.. pa vse skupaj je bilo obcutno bolj sprosceno. tranzicijo med poletnim in jesenskim delom v taboru se najbolje opise kelly: its like running at 100mph and hitting a brick wall. iz bolj ali manj totalnega kaosa v sprosceno lenarjenje.. ubistvu se je kr tezko privaditi, ker je kr naenkrat od nekje kup prostega casa, ni 400 mulcev v taboru, ki vsak nekaj hoce, itd.

no, zapovrh so pa to familije ki ze tudi vec generacij hodi v ta tabor, ali pa vsaj par let.. tako da so vsi domaci med seboj, majo svoja tekmovanja, itd. pa vecinoma so tut uberkul za pogovarjat - z eno od mam sem si zrihtal alternativni program za NY, ker njena sestricna dela kot svetovalka za urbanizem pri zupanu NY, hkrati je pa diplomirala na columbii. a je sploh lahko se boljse nakljucje? ;) .. tako da ce se vse zrihta bom ne samo pri njih na obisku, ampak bom dobil tudi up-close-and-personal-down-and-dirty vodenje po NY. :D

no, drugi del tedna sem pa prezivel s springbrookom. dom za mularijo z problemi z obnasanjem - vse od pretepov, mucenja zivali, skoda samim sebi, in druge motnje. nisem mogel verjeti - v treh dneh so bili to eni najbolj zagretih mulcev in najbolj kul skupin celega poletja (no, seveda, monk's ultimate tukaj ne steje ;) ). super skupina, smo imeli polne urnike - npr sreda: prihod, spoznavne igre, teambuilding igre, lokostrelstvo/kajaki, kosilo, 2urna tura do rainbow fallsov, zivalski center in hill skills (beri: rocne spretnosti) in zakljucek v pretty placeu (beri: kapeli od tabora z megafantasticnim razgledom). pestri dnevi. to sva vodila z celio.
o njej ne bi zgubljal prevec besed, ker bi moral posvetiti kaksna dva cela vpisa v blogu - ampak na zalost ze v ponedeljek gre novim zmagam naproti :'-(

konec tabora smo imeli pa tudi malo izleta v greenville, kjer mi je uspelo poslati prvi set kartic, odpreti bancni racun (da dodam se eno kartico osebni zbirki svetovnih bancnih kartic, jupidijajej), nazreti v all-you-can-eat-pizzerii po 6 dolarjev, se sprehoditi po centru, imeti zakljucek v enem od pubov v centru. in, ko naj bi sli domov, je nas avto naredil se en ovinek okoli pubov in na koncu smo ob 2h zjutraj sli v dupont state forest na nocno kopanje k enem izmed jezer/slapov. fun times.

uh, glede plavanja - sem dobil tudi ultraslabe novice iz Podalpja :-( . ampak lahko samo drzim pesti in upam na najbolje. :-( ......

no ja. poleg tega se tudi par novic iz tabora.. koncno mi je uspelo priti na nas indoor plezalni center - mislim dobesedno - preplezati celo zadevo od tal do vrha z vseh strani. mi je bil plan ze skor cel zadnji mesec, pa ni bilo nikoli pravega trenutka. spotoma sem bil pa se certificiran za vodenje plezalnih skupin. sproti, za bonus, sem se pa se naucil (no, res blazen learning curve : ) z avtomatskimi avtomobili vozit, ker so mi dali zadnje par dni za vozit enega od kombijev od tabora goridolinaokoli po taboru.

no, najnovejse pa danasnja ekskurzija, ko smo andresa iz kolumbije odpeljali do zelezniske postaje v greenville. ob 3h zjutraj iz postelje, ura voznje do g-villa. spotoma seveda se BLAAZNA nevihta z par cm vode po cesti, groznimi strelami in vse skupaj v nadvse neudobnem paketu. se dobro da sem tjagrede vecinoma prespal. :) ... no, moj pogoj da grem zraven je, da se bi nazaj grede ustavili v waffle housu (beri: hisa palacink, veriga obvestnih pajzlov odprtih 24h dnevno). uspelo nama je najti huddle house (beri: veriga se vecjih pajzlov ;) ) in imeti zajtrk palacink ob 5ih zjutraj. poleg slastnega sirupa in nekih orehov v palacnikah mi je bila najbolj zabavna kava. itak da pride v 2dcl skodelici, ki jo nonstop spotoma dopolnjujejo.. tako da preden sem skapiral da je ubistvu nonstop polna je bila naokrog ze kaksna ura in pa kaksnih 5 skodelic. nazajgrede nisem spal. ;) sicer pa mega debata z kelly celo pot, potem pa ob 7ih zaspal za eno uro in ob 8ih sel pomagat v kuhinji, pocistit za zajtrkom s stephenom.

in sedaj... spet ura pavze in potem bo gremo pripravljat sceno za zakljucni koncert ene skupine glasbenikov, ki je zdej dva dni v taboru.

jupidijajej!