dež

torej, dežuje. pa še bo. pa še mraz je. ceu žur.

ampak to ni kr tko, ta dez.. pa tudi odpreti marelo in iti naprej je cisto prevec enostavna resitev.. geografija, politika, klima in nenazadnje tudi vreme soustvarjajo tako sestavljanko ki je nacionalna identiteta. in ker gre pac za london (ki je, paradoksalno, po wikipedii definiran kot "relatively dry city with regular but generally light precipitation throughout the year") gre za zelo mokro identiteto. pa tudi cisto, sprano, itd. pac vse, kar pride z dezjem.

ampak ce pustimo kontempliranje o metafizicnih implikacijah meteoroloskih fenomenov na sestavo individuumov (5 tock zame z velike besede), je navigiranje preko vseh luz, otokov, jezer, tokov in rek preko plocnikov, prehodov in ograj cel adrenalinski sport. vkljucuje namrec skok v daljino, troskok, stratesko izogibanje avtomobilskim naplavninam katerega se ne bi branil šah, plavalni sprint (ko ze zahodis v vodo) in pa seveda trosmerna rokoborba z marelo in vetrom.

no seveda bi se dalo recti da so za vse te zlodeje krivi arhitekti (ali pa vsaj gradbeniki (ce ne drugega pa vsaj vzdrzevalci kanalizacij)). ampak zanimivo je opazovati kako se pod vplivom taksnih dejavnikov spremeni uporaba skupnih javnih prostorov - predvsem (izpostavljenih) plocnikov in (zascitenih) nadstreskov. jasno se vsi zacnejo izogibati luzam, kar pogosto cisto spremeni tokove uporabnikov in ustvari nove zgostitve. hkrati vsi nadstreski (avtobusi, tende, izveski, vhodi...) pridobijo na vrednosti. kot so v MASHu rekli da 'as in a new york storm, people get all chummy in entrances and overhangs' - s tem da se je tam nadaljevalo 'well, here they then start to shoot at each other' (precej sproscen citat, no..)

 

poleg vseh ocitnih jezerckov je pa se ena kategorija v katero moras vsaj 5x stopiti preden sploh pogruntas iz kje se je vzela. vecina plocnikov (vsaj tukaj naokoli) je tlakovana z taksnimi ali drugacnimi tlakovci, ki so super za zamenjevanje odsluzenih cevi, postavljanje novih in vsesplosno kopanje (primer kako lahko se lahko drazji tlak izkaze za cenejsega v dolgem roku). no, nekateri izmed teh tlakovcev se jasno ne prilegajo tocno mestu kjer so bili preden ga je kaksen nadobuden delavec pretavil. voda si najde pot v te odprtinice in precej hitro nastane podtlacna (?) luza. ki naceloma ne obstaja in je ne vidis. razen, seveda, ce na tocno dolocen nacin ne stopis na tlakovec, ko pa skoci ven iz stranskih rez okoli tlakovca. kar tudi samo po sebi ni prevelik problem, ker noga s katero stopis naceloma ostane suha. problem se pa zacne, ko z drugo nadaljujes korak (aka gait) in presekas ta obrnjeni vodomet. praviloma z zgornjim delom cevlja, kar po defaultu pomeni da je vsa vodoodpornost v trenutku iznicena.

skratka zur.

no, kakorkoli ze. vremenski, politicni in geografski vplivi in pa arhitektura - tele mini poplavice na zelo majhen nacin ustvarijo distanco do ustaljenih uporab grajenega prostora in arhitekture. kaksen potres in spektakularno odprtje prelomnice bi bil naslednji korak. nuklearna katastrofa je pa seved resetira vse skupaj.

a o tem kdaj drugic.

najboljsa karta na svetu

He had bought a large map representing the sea,
Without the least vestige of land:
And the crew were much pleased when they found it to be
A map they could all understand.

“What’s the good of Mercator’s North Poles and Equators,
Tropics, Zones, and Meridian Lines?”
So the Bellman would cry: and the crew would reply
“They are merely conventional signs!

“Other maps are such shapes, with their islands and capes!
But we’ve got our brave Captain to thank:
(So the crew would protest) “that he’s bought us the best—
A perfect and absolute blank!”

(from Lewis Carroll: The Hunting of the Snark)
(most interesting useless fact: SM-62 Snark pre-ICBM nuclear missiles were named after the non-existant creature the poem is about)

povezave

Očarljiv občutek je spoznavati posamezne koščke neznanega mesta. Za razliko od prostranih naravnih polj, gozdickov in nasadov je vse dogajanje izjemno zgosceno. To se verjetno najbolj obcuti v vojnih filmih (no, verjetno se bolj v vojnim, ali pa vsaj urbanih scenarijih airsofta). Za vsakim vogalom je nekaj novega, cisto banalne stene locujejo popolnoma nasprotujoce realnosti, ograje in reke povzrocajo "heterotropias of crisis" (moj novi najljubsi koncept). In vse skupaj bolj ali manj rigidno diktirajo in povezujejo razlicni layerji (oz. ne, layerji kot koncept so precej outdated, bolj primerna bi bila polja).

But that's old news. Ocarljiv del je, ko raziskujes en del, in se spotaknes ob drugi predel, ki ga ze bolj ali manj poznas. Tak super Eureka moment, kot ko pogruntas da sta dva dela napol sestavljene setavljanke ubistvu soseda in ju povezes v en mega velik del. In v svoji mentalni mapi zdruzis dva bolj ali manj obsirna predela in ju povezes z nevidnimi sivi (no, ulicami).

Although slightly less old news, still not ringing the bell of innovation just yet. Ampak, zadnje case (z poglobljenim raziskovanjem fjordov kot je npr. Chronologie des styles architecturaux je se vecji bliss ko naenkrat pogruntas kako si razlicni layerji podajajo roke. Naj se popravim: ko začutiš to prepletenost..

Aahhhhh...

sneg.

v angliji je konec sveta. sneg, mraz, ledene svece, karamboli, zlomljeni kolki in prehladi mehurjev.

(dost bedno ce se zaletis v luc in potem se vate zaleti se resilc ;) )

(zimska sluzba. plug/sol tovornjak v ozadju je postrani zato ker se je prekucnil in ga poskusajo dvigniti)

(globalno segrevanje, globalno ohlajanje, konec sveta tako ali drugace)

v nekaterih krajih (bogu za hrbtom v hribih ob morju par sto km bolj severno) do -20'C, do pol metra snega, ljudje se prestraseni zbirajo v pubih in ob hladnih pintih govorijo horror storyje.

pa tudi bolj lokalno (beri: pod blokom) je zares padal sneg.

(it rains snows on the just and the unjust alike, except in california)

(deset točk za flurescentno ninđo!)

(ajde, res je snezilo)

or is it. a je res taksen konec sveta? ... catch je v tem da tukej pac nimajo zimske sluzbe v taksnem obsegu kot kaksne alpske drzave... in je tole kr ornk problem.. ker ko ne morejo zagotovit vseh uciteljev v osnovnih solah ali gretja ali malice ali dostopa do sole zaprejo sole. posledicno ostanejo starsi doma. posledicno so zaprte trgovine, prevozniki in knjiznice (!), obcasno celo banke. busi in vlaki so ze tkoaltko do roba polni, v tem casu jih je manj in se pocasneje vozijo in so tudi absolutno bolj obremenjeni.
ergo - drzava se ustavi in so na porocilih storije kako 'this day of snow has cost this country 60 badzillion pounds'

resitev? ... ravnam po priporocilih - do not travel unless neccessary, etc. zunaj zmrzuje in piha, jaz sem pa v svoji topli sobici na soncku, pridno prebiram knjigurine in zivim odtujen od realne okolice :)  ... mislim da je pocasi na vrsti caj.

knjige

No, miklavzevo-bozicno-novoletni prazniki so. In o tem ne bom napisal skoraj besede vec.

Pac pa bom o knjigah. Plan je (bil?, no je se vedno!) da preko teh pocitnic pripravim vse stvari za izpite - spisem moja raziskovanja, razmisljanja in razlabljanja o razlicnih temah v zvezi z arhitekturo. Pri teoriji bom pisal o sodobnem statusu mesta (in zakaj je do tega prislo), pri zgodovini o ciklicnosti umetniskih stilov, pri interpertacijah pa o tem kako se nisem obiskal parka la vilette v parizu (in kaj ta park pomeni v razvoju druzbe nasploh).

Blazno zanimivo, sej vem. Ampak ne bom utrujal s tem, predvsem zaradi tega ker imam od skupno 12.000 besed spisanih ene 60. Pet tock zame. Ampak pocitnic se ni konec, tako da se ni vse izgubljeno.

Pac pa bom napisal kaj o knjigah. Zaradi prej omenjenih esejev imam doma knjig tocno toliko kot se mi jih knjiznica dovoli naenkrat sposoditi. (Rahlo hecna situacija ko ti recejo "Well the reason you can't check the book out, sir, is that you have too many books checked out already".) Ampak brat te knjige je fejst. Ceprav ni sans da bom vse predelal pravocasno, bom pa verjetno uspel vse kljucne stvari prepisat citirat.

Pravzaprav je tale nasa knjiznica fejst. Ali so mi pa KOZ, CTK, FA ipd. bedne, kaj pa vem. V nasi mrezi je 5 knjiznic. Ena mi je cez cesto, ostale so raztresene naokoli po Londonu. Ta cez cesto mislim da je najvecja (in, roko na srce, dalec najgrsa), ampak nima pa vsega (ceprav ima dve knjigi o Plecniku, opala! ... Ravnikarja zaenkrat se ne ;) ). Ampak sistem izposoje, rezervacij in vsega drugega mi je vsec. Razen tega, da dobim 2 dni pred iztekom knjig opozorilo po mailu in da sem takisto po mailu obvescen o prispelih rezerviranih knjigah, mi je predvsem fajn da menknjiznicna izposoja ni bavbav ampak je osnova.

Kot prvo niti ne vem kje so vse knjiznice v mrezi. Kot drugo se mi ne da iti za eno posamezno knjigo na drug konec mesta. Ampak to ni problem, ker lahko na netu preko kataloga (poleg podaljsanja in !pogledanja! v knjigo preko linka na amazon/gbooks) narocim katerokoli knjigo iz mreze in jo avtomaticno dostavijo v recepcijo meni najblizje knjiznice kjer me caka 1 teden. In ko knjige vracam (preko avtomatiziranega sistema ali vrzene v skatlo ob vhodu) se potem carobno vrnejo v svojo maticno knjiznico. Se clovek kar razvadi.

Aja pa sistem oznacevanja knjig. Ne vem zakaj, ampak omenjeni Plecnik nosi na UL FA oznako 72(497.12), kar ti verjetno pove ful ce si nasa plavolasa knjiznicarka ki v knjiznici dela in bolj ali manj na pamet pozna vsako knjigo. Ostali smo se pa morali prebijati mimo oddelka 72 in potem iskati po naslovih in platnicah - kjer je bila vsaka druga obratno orientirana. Superca! (Zakaj ni napisanega pravila da morajo biti na hrbtenici knjige vsi napisi orientirani v isto smer?)

No, kakorkoli ze, isti Plecnik ima tukaj osebno stevilko 720.92 PRE PLE. Razlika med oznako in osebno stevilko je to, da je v knjiznici samo ena knjiga, na kateri pise 720.92 PRE PLE in ima to z vidno oznako oznacno na hrbtenici. Pravzaprav ni velika razlika med klasifikacijami, razen tega da lahko slednjo knjigo vsak dokaj hitro najde brez pomoci profesionalnega osebja. Ce bi bila facebook grupa za fane uporabnega oznacevanja knjig v knjiznici bi zdejle postal fan.

Ko sem ze ravno pri knjiznicah in knjigah - ubistvu se mi zdi kupovanje knjig ful arhaicna poteza. Knjige, ki bi jih dejansko imel lahko prestejem na obe roki storastega mizarskega vajenca. Prakticno vse ostale so mi pa cisto prevec utilitarne, tranzitorne, nerelevantne, zastarele ali pac nezanimive. Nevidna mesta od Calvina se mi zdijo ena od prvih na spisku nepogresljivih (ampak jih se nimam, hint, hint). Pa se par drugih.

No, kakorkoli ze, razlog da sem se spravil tole pisati so pa oznake v knjigah, ki jih berem. Poleg tega da precej neizbrisljivo(?) belezijo razvoj identitete sole, imajo super odtise prejsnjih uporabnikov, sledi branja in koscke informacij o prejsnjih znanja zeljnih bralcev. Verjetno se skozi osmozo pocasi navajam na lokalne navade in internaliziram zelje in obcutja, ali sem se pa pac navadil neke naivne nostalgije na stvari v zvezi z zgodovino.

No, kakorkoli ze, kot se iz slikic vidi se je svojega casa dni sola (ne univerza, to pride kasneje) imenovala Polytechnic of North London. Kasneje se je spremenila v University of North London. Danes pa s svojimi partnerji skupaj predstavlja London Metropolitan University.

Za platnico je vedno nalepljen listek prejsnjih izposoj. In pri vsaki izposoji (preden so iznasli racunalnike ;) ) si dobil notri stampiljko do kdaj se mora knjiga vrniti v knjiznico. Tukaj se da opazovati trende kdaj je bila knjiga bolj ali manj zazeljenja, kdaj so menjavali stampiljke v knjiznici, kdaj so z roko pisali ker se je stampiljka pokvarila ali zgubila, itd. Vedno ko gledam tele datume se mi zdi malo perverzno, ker si knjige sposojam praviloma preko avtomata, ki pa samo prebere spodnjo crtno kodo in ne pusti datuma. Ampak to je ze druga storija.

Super so mi pa te oznake, ki jih folk rise pa pise po knjigah. Podcrtavanja, zvezdice, opombe, itd. Skoda da v temle setu ni nobenih tako ekstremnih, ampak sem tudi ze vec razlicnih barv markerjev videl, pa manjkajoce strani, itd.

Vse to nekako poveze vse storije, ki so jih dozivele knjige, roke ki so jih listale, sobe v katerih so lezale, nahrbtnike, kjer so se stiskale, itd... Nostalgicno..

Sedaj je pa ze cas za bozicno vecerjo pri sosolki...