spet rezanje

me je prijelo da malo bolj aktivno pristopim k temu blogiranju... povod za tokratno pisanje je pa to, da sem spet dobil izgovor za igranje z laserskim rezalnikom... sicer je bil zaenkrat samo test run, ampak sem ga tudi malo izkoristil za lastno izživljanje..

tole je en košček, ki je ostal od ta glavnega kosa... moram rečti da je nivo detajlov res zakon! takšnele tim-burton-esque spirale dela kot za šalo. in če imaš moč žarka pravilno nastavljeno (kar je nisem imel.. ampak sedaj vem da mora biti 12,2% namesto 8%) potem se še perfektno izreže.

vse pa izhaja iz takšnihle risb. rdeče so za rezanje, črne za graviranje. sploh to graviranje je prav opolzek koncept, glede na to da je debelina papirja tisto del milimetra. čeprav, roko na srce, gre bolj za selektivno zažiganje, tako nekako kot če bi z lečo in soncem žgal v papir..

kot že omenjeno se laser drži načrta kot... no, pijanec plota. če pa koga zanima je dashed line v ilustratorju samo vizalna fora in v resnici ne naredi črtkane črte. tisto je treba narediti na roke.. stranski produkt tokratne ekskurzije v svet rezanja je bil 45minut prostega časa za poljubno rezarijo.. in sem si spravil narediti par vizitk.

mala domača manufaktura. oz. pigalnica, če smo natančni.. posamezne narezane trakove je potrebno zložiti

moja mala osebna armija in njeni detajli

povzetek? kupček najjačih vizitk, ever. :)

povsem nepričakovan je bil pa tale cukrček. najden kos lesa, ki je bil najverjetneje uporabljan za podlogo drugim rezalcem. vzorec niti ni povsem drugačen od tistih, vzporednih črt ki jih na mizi pusti olfa nož, le da so tukaj oblike malenkost bolj komplicirane.. in celotna kompozicija ima skorajda malo odmeva kubizma

no, kakorkoli že.. laserski rezalniki so fajn.


-----

addendum: po nesreci sem med sprehajanjem po faxu srecal cemu tocno je sluzila prejsnja kubisticna deska:

na tej tocki se je smiselno vprasati cemu tocno sluzi taksna klinicno natancna izvedba makete, ki ubistvu (by proxy) prikazuje nek stihijski, inherently nenatancen vzorec spontane gradnje na nekem arbitrarno dolocenem obmocju na drugem koncu planeta (razen ego-bildanja in arhitekturnih konvencij o 'lepih' maketah)...

moram recti da mi je moja deska (sedaj pravzaprav stenski ornament) veliko bolj vsec od koncnega rezultata..