Hoxton - Adlešiči EXPRESS

Akt potovanja mi je pri srcu. Premik od A do B skozi C. Premikanje skozi prostor; opazovanje; speganje; veter v laseh; cakanje na wc. Vse to mi je ful žur. Ne bom sicer nakladal naprej kako vcasih fizicnosti prostora primerjam med seboj (pa ceprav so teksture in genius loci pac blazno zanimive), mi pa je blazno zanimivo kako lahko se v roku parih ur tako popolnoma zamenja okolje - v tem primeru iz malce razpadajocega bloka v ne-najbolj-ugledni cetrti Hoxton v Londonu (in to celo na dan izgredov), pa do idilicnega, sproscenega in izjemno zelenega kampa na Kolpi, cevapcicev, odlicne druzbe in seveda Uniona (pa ceprav takisto zelenega?).

Tako da - Hoxton - Adlešiči EXPRESS:

Pricetek na Hoxton Streetu, pozno dopoldne

Kot iz pravljice.

Genteel.

Manj genteel

Krizisce na Old Streetu nekako nikoli ne zgleda niti pol tako zivahen kot je v resnici..

Tube.

Ampak ne. Mi gremo z busom (ker je lepsi razgled, med drugim)

Na primer na cesto..

Ali pa druge buse..

No, pa obcasno tudi na kaksno grascino

In tiste, ki dejansko poganjajo to mesto

In obcasne boginje amazonke

Tak prijeten, domac obcutek.

Nic hudega sluteca amersika druzina, ki si je jutranjo prometno konico in eno bolj prometnih cest izbrala za eksperimentiranje boris bajki..

In se en bus. Ni konca.

Mimo Finsbury parka

Mimo parkiranega g.Finsburyija

Do Stansteda, kjer je bil koncno WC. :S

Tam zivijo prav posebni pajki.. Boljse da ne vidite kaksne pajcevine pletejo

Exciting.

Aja pa domorodske rastline imajo tudi. Yo yo!

Inu domorodke

Pa vlakec. Skorajda popolnoma drugace kot v npr. Postonjski jami

Se pa tut folk pojavlja iz podzemlja.

In otroci pravijo cigav fotr bi boljs letel letalo ce bi bil letalec.

My ride.. Sem jim pustil nalimat une oranzne nalepke cez.

<3

Sej je cist na easy vse skup..

Pa taka vrocina da nas je voznik s spuscenim oknom pa odprimi vrati vozil

Njah. Napacen sedez. (Ali pa napacno telo, jbg)

Ah, tropska vrocina in Adria Airways

Yeah. Cisto drugace.

:)

In smo ze za volanom. Po skoraj pol leta... Miliiiiina

Kratek pitstop in menjava voznika in vozila, ter razgled iz trnovskih neboticnikov..

Pedal to the metal.

Joj, taka idila... Clovek kar mal pozabi.

Pa se novi (asimetricni!) mostovi

Ni-da-ni.

blurrr

flaree

gridd

Njah.. Lustno, ni kaj..

(see above)

Lustno se naprej

Pa se naprej... Z lokalno prostorsko dominanto.

Kar milina ko ni nobenega na cesti. Sploh.

Ze skor ne mors leps.

Se makadam, tko da je pred ocmi malo skrito

In ze smo tu.

No, jedaca se pride.

Ampak ta glavno je tle.

In tako to nekako to gre, v roku parih ur.. Potem naprej so bili se colni, pa jame, pa izleti, pa trdnjave, pa nevemkajsevse... In potem spet povratek in druge dogodivscine. Ampak ta sama tranzicija je kr... fletna.

junijska razglednica

januarski boks / bodoče stranke / digitalni lasje

izlet na morje

Eastbourne (kot nam etimologija pove gre za vas pri vzhodnem potoku, bojda) je prijetno obmorsko anglesko mestece s svojim pomolom, plazami, kopico pubov, nekaj sportnih institucij, kup zaprtih trgovin, eno fantasticno kavarno kjer so preizkuseno fanaticno nastrojeni glede kave, ter v svoji neposredni blizini (tadadadam) klife!

Ta vikend je usoda hotela da ga ponovno obiscem, in ker sem zadnje case popolnoma navdusen nad kao-polaroid app_likacijo za zepni racunalnik, se mi zdi edino fer to deliti s svetom:

Dobrodosli v Eastbourne! Sploh poleti super destinacija za dnevni izlet.

Vsak se lahko zabava, vsaj to nam zelijo sporociti na vsakem koraku. In pravzaprav imajo precej zabavljasko vzdusje tam, podobno kot Brighton.

Glavna atrakcija mesta je pomol iz viktorijanskih casov (ce se ne motim), kjer lahko iz zavetja kavarne okrancljane z ornamentalnimi litozeleznimi okvirji opazujete morje, mesto in pecine.

Ali pa, po zelji, pitate galebe... Pogumni celo direkt iz roke.

Sprehod ob plazi je kar posut z najbolj kicastimi lepimi koscki turisticne navlake...

Res, idila za dol pasti.. Ni-da-ni.

Sprosceno vzdusje se pozna v zraku, v pubih in v slovnici, kot tudi pravopisju.

Seveda pa ne bi bilo pristne angleske izkusnje brez zasebnih plaz.

 Pa tudi kaksna javna se najde vmes.

Ampak naj imajo svoje koscke, glavni biser tega konca otoka je seveda Beachy Head, precej spektakularni klifi, ki ponosno strlijo proti Franciji in ze stoletja sluzijo kot ponos angleski samostojnosti, ko tako upornisko zrejo na morje.

 Klifi so delno do pretezno spektakularni.

Kot pa da klifi se ne bi bili zadosti, je pa tukaj se najbolj pocukran mozen svetilnicek, ki se bohoti poleg plaze...

Po koncu obiska je seveda treba se poravnati racune, potem pa spet na vlak in novim dogodivscinam naproti. Juhej!


Do naslednjic pa se ena razglednica:

F**k me, I'm famous!

Ta teden je bil v časniku Finance članek na temo izseljencev, gastarbajterjev in začasnih tujcev. Oz. kot sami pravijo, "ekonomski begunci iz raja na sončni strani Alp". Po spletu okoliščin so kontatirali tudi mene da delim svoje misli in doprinesem svoje prgišče izkušenj:

V Sloveniji za nas ni prihodnosti - Velika Britanija
(iz Financ 118/2011, pa še povezava do celega članka)


Fotka je torej ista kot sem jo že na tem istem blogu koristil že prej, avtor je pa seveda Andraž Blaznik - kar so tako na spletu kot v tiskani ediciji "pozabili" dopisati. Pa še porezali so jo. :(

Tekst pa je takisto skrajšan in je bil v originalu sledeč:

Finance: Zakaj ste odšli oziroma odhajate v tujino?
B: Doseg. Od svoje Erasmus izmenjave pred nekaj leti, ko sem prvic za dlje casa zapustil domace okolje in predvsem Slovenijo, sem dobil precej koristno znanje. Nisem spoznal tega, koliko vec priloznosti se skriva v tujini, temvec kaksno skromno prgisce moznosti je sploh na voljo doma. Kot arhitekt se po izkusnji ustvarjanja stolpnic, naselij in novih mest nisem mogel sprijazniti z delanjem prizidkov, nadzidkov ali v najboljsem primeru podzidkov.

Finance: Kam ste se odselili in kdo vam je pomagal pri tem?
B: Trenutno zivim v Londonu, kamor sem se vrnil na magistrski studij iz teorije arhitekture. Raziskoval sem vpliv digitalnih oblikovalskih orodij na arhitekturo. Studij mi je bil popolnoma pisan na kozo in mi je na siroko razgrnil zavese cisto novim tematikam. Dileme glede izbire "destinacije" ni bilo, saj sem okolje poznal ze od prej, ima neustavljivo privlacen karakter in je bil najblizje zares globalno mesto. Najvec mi je pomagala druzina, predvsem izjemno potrpezljivi starsi. (Njim ponovno hvala!)

Finance: Kaj delate oziroma boste počeli v tujini?
B: Delam pravzaprav to, kar bi na celem svetu najrajse. Poleg svojih zasebnih projektov delam v studiu za marketing nepremicnin, kjer sem odgovoren za vso digitalno produkcijo. To mi omogoca neprestano ustvarjanje in pa raziskovanje digitalnih tehnologij in arhitekture. Projekti se nahajajo vsepovsod po Veliki Britaniji in svetu, trenutno od Karibov do Kitajske, in vkljucujejo tako razkosne vile kot spletne aplikacije, pogosto z roko v roki.

Finance: Ali se nameravate vrniti v Slovenijo in kdaj?
B: V Ljubljani imam druzino in prijatelje. Oboje pogresam in jih z najvecjim veseljem obiskujem. Ampak trenutno razen njih ne vidim motivacije za daljse obiske, kaj sele vrnitev. Sem pa pred nekaj meseci London skorajda zamenjal za Peking in kasneje za Berlin. V obeh primerih so nacrti na koncu sicer padli v vodo, vendar je bila motivacija enaka: zanimivi projekti z vecji doseg.

Novi razgledi

Ja te dni je čist štala pa gužva, pft*!

Tako da je že material za novo razglednico:

problemi sodobnih ustvarjalcev so generični vzorci. še sreča. ;) /

pet project, že od zdavnaj v mislih, sedaj komaj čakam da jih naprintam /

kot riba V vodi, vsaj enkrat.. ne slika, ne sajt, temveč cela strategija :O

(*-Pa Take Fore ;) )