27 August 2011

Hoxton - Adlešiči EXPRESS

Akt potovanja mi je pri srcu. Premik od A do B skozi C. Premikanje skozi prostor; opazovanje; speganje; veter v laseh; cakanje na wc. Vse to mi je ful žur. Ne bom sicer nakladal naprej kako vcasih fizicnosti prostora primerjam med seboj (pa ceprav so teksture in genius loci pac blazno zanimive), mi pa je blazno zanimivo kako lahko se v roku parih ur tako popolnoma zamenja okolje - v tem primeru iz malce razpadajocega bloka v ne-najbolj-ugledni cetrti Hoxton v Londonu (in to celo na dan izgredov), pa do idilicnega, sproscenega in izjemno zelenega kampa na Kolpi, cevapcicev, odlicne druzbe in seveda Uniona (pa ceprav takisto zelenega?).

Tako da - Hoxton - Adlešiči EXPRESS:

Pricetek na Hoxton Streetu, pozno dopoldne




Kot iz pravljice.
Genteel.
Manj genteel
Krizisce na Old Streetu nekako nikoli ne zgleda niti pol tako zivahen kot je v resnici..
Tube.
Ampak ne. Mi gremo z busom (ker je lepsi razgled, med drugim)
Na primer na cesto..
Ali pa druge buse..
No, pa obcasno tudi na kaksno grascino
In tiste, ki dejansko poganjajo to mesto
In obcasne boginje amazonke
Tak prijeten, domac obcutek.
Nic hudega sluteca amersika druzina, ki si je jutranjo prometno konico in eno bolj prometnih cest izbrala za eksperimentiranje boris bajki..
In se en bus. Ni konca.
Mimo Finsbury parka
Mimo parkiranega g.Finsburyija

Do Stansteda, kjer je bil koncno WC. :S

Tam zivijo prav posebni pajki.. Boljse da ne vidite kaksne pajcevine pletejo

Exciting.

Aja pa domorodske rastline imajo tudi. Yo yo!

Inu domorodke

Pa vlakec. Skorajda popolnoma drugace kot v npr. Postonjski jami
Se pa tut folk pojavlja iz podzemlja.

In otroci pravijo cigav fotr bi boljs letel letalo ce bi bil letalec.

My ride.. Sem jim pustil nalimat une oranzne nalepke cez.

<3

Sej je cist na easy vse skup..

Pa taka vrocina da nas je voznik s spuscenim oknom pa odprimi vrati vozil

Njah. Napacen sedez. (Ali pa napacno telo, jbg)

Ah, tropska vrocina in Adria Airways
Yeah. Cisto drugace.

:)

In smo ze za volanom. Po skoraj pol leta... Miliiiiina

Kratek pitstop in menjava voznika in vozila, ter razgled iz trnovskih neboticnikov..

Pedal to the metal.

Joj, taka idila... Clovek kar mal pozabi.

Pa se novi (asimetricni!) mostovi

Ni-da-ni.
blurrr

flaree

gridd

Njah.. Lustno, ni kaj..

(see above)

Lustno se naprej

Pa se naprej... Z lokalno prostorsko dominanto.

Kar milina ko ni nobenega na cesti. Sploh.
Ze skor ne mors leps.

Se makadam, tko da je pred ocmi malo skrito

In ze smo tu.

No, jedaca se pride.

Ampak ta glavno je tle.
In tako to nekako to gre, v roku parih ur.. Potem naprej so bili se colni, pa jame, pa izleti, pa trdnjave, pa nevemkajsevse... In potem spet povratek in druge dogodivscine. Ampak ta sama tranzicija je kr... fletna.

1 comment:

  1. Tole mi je pa všeč.
    Tončka, Adlešiči

    ReplyDelete